No tags yet.
Naše druženje se bliža koncu, preostala sta nam še 2 dneva in pa sam odhod domov.
Po zajtrku sem se na Marušin predlog prepustila njenim frizerskim rokam. Ni mi bilo hudega. :-) Sveže oprane lase mi je posušila s fenom, ki ima difuzor, še prej pa nanesla proizvod, ki naravno kodrastim lasem bojda pripomore k optimalnemu efektu. :-)
Nato smo se odpravili proti mestecu Stroud.
Naš prvi postanek je bil na Hawkwood College-u, ki je le streljaj od Stroud-a. Gospod, ki dela v tem centru, nam je na kratko predstavil center in pa nekatere njihove sisteme ...
Sprehodili smo se najprej do izvira čiste, pitne vode, ki je v neposredni bližini glavne stavbe. Bojda so pred leti prišli na idejo, da bi to kvalitetno vodo tudi prodajali, vendar je izvir usahnil, ko so začeli s tem procesom. To jim je dalo vedeti, da očitno ne delajo prav, zato so to idejo umaknili, izvir pa je ponovno osrečeval z vodo. Ob izviru stoji več sto let staro drevo.
Nato smo se sprehodili do naravne čistilne naprave ... vse odpadne vode se namreč pretakajo skozi 5 "mlak", iz višje ležeče na nižje ležečo ...
Kaj več o njih pa je možno prebrati na spletni strani http://www.hawkwoodcollege.co.uk/
Kakšna se vam zdi moja "nova frizura"? :-)
V Hawkwoodu je deloval tudi Slovenec Marko Pogačnik. Spodnji "spomenik" je njegovo delo. Sicer pa bo imel omenjeni Slovenec svoja predavanja z naslovom "Geo-cultural Revolution" med 7. in 11. oktobrom.
Gospod nam je razlagal o njihovem sistemu (zbirajo se točke, ki se lahko menjajo za protiusluge), ekonomiji in pa o kmetijstvu.
In že smo prispeli v Stroud. Razdelili so nam po sedem funtov za kosilo in pa list z vprašanji o mestu - odgovore smo morali pridobiti od domačinov. Sledil je (prost) čas, ki smo si ga lahko po svoje razporedili. Jaz sem z nekaterimi odšla v restavracijo "JRooL Bistro" na naslovu "12 Union Street", v kateri smo imeli kosilo (po katerem sem še vedno bila lačna), ter pridobili vse potrebne odgovore na vprašanja. Zanimivo je, da ima lokal na TripAdviser-ju trenuto oceno 4,5 zvezdic na podlagi kar 59 mnenj, jaz pa sem se po zaužitem obroku za ca. 7 funtov odločila odpraviti še v pekarno ...
Mimogrede, nekatera vprašanja o mestu Stroud imajo pripisan napačen odgovor.
Nato smo se odpravili po "second hand" in "fair trade" trgovinah, ki jih v tem mestu kar mrgoli. V eni izmed teh trgovin sem si kupila tudi spominek na Anglijo - rabljeno, vendar odlično ohranjeno knjigo Portrait of Britain. Čas je prehitro minil, večina se nas je strinjala, da bi v tem mestu lahko ostali daljši čas.
Sledila je vožnja domov, med katero sem zopet videla "narobe obrnjena avtobusna postajališča" - pri nas so čakalnice v obliki črke U obrnjene tako, da je U odprt proti cesti, v Angliji pa je marsikatero postajališče obrnjeno obratno. Vsekakor angleški način zaščiti čakajoče pred poškropitvijo avomobilov iz luž ...
Zapazili pa smo še eno posebnost. Pot do Ashinega centra je namreč ozka, ovinki pa marsikje nepregledni. Zato šofer preden zapelje v ovinek in v ovinku namenoma trobi in s tem opozozarja nase.
Še ena opazka iz javne infrastrukture - odvajanje vode s cestišča v urbanem okolju po celotni dolžini robnika ...
Med vožnjo proti Ashi pa je Michael oz. Mihai podal predlog, da se za ta večer nabavi pijača po želji, katera se bo nato skrila nekje po Ashinem vrtu oz. dvorišču. Z Marušo sva se pridružili pri nakupovanju, saj je bil Marušin cilj najti neke posebne kosmiče. :-) Za nas, slovenske babnice, smo v Lidlu (ja, tudi gori ga imajo) nabavile pivo Carlsberg Lager. Piva so navadno pakirana v četvorčke, in četvorček tega je bil v akciji in tako stal £2.99, pri nabavi treh četvorčkov pa je bilo še nekaj popusta. £2.99 predstavlja dobre 4 €, tako da je bila cena piva čisto primerljiva z našimi, je pa res, da je tale Carlsberg imel komaj 3,8 % alkohola. Punce smo si del piva "skrile" kar v hladilnik in tako nismo sodelovale v predlagani igri. :-) Nenazadnje so proti večeru padle prve kaplje dežja odkar smo v Angliji - zunaj je bilo seveda mokro, zato nas še dodatno ni vleklo ven. Pomnim še, da sem zaradi te nabave že drugič zapovrstjo zamujala na večerjo, vendar nisem ostala brez nje.
Joooooj, še nekaj! Nabava alkohola v Angliji terja polnoletnost in obvezen osebni dokument, ki jo dokazuje. V tem so tako zelo strogi, da nam v eni trgovini niso pustili nabaviti alkohola. Pa ne, ker ne bi bili polnoletni, ampak ker nekdo iz naše skupine ni imel pri sebi osebnega dokumenta! Bilo je prav noro: odpravili smo se s kombijem, cirka 10 ljudi ... Z Marušo na blagajno nisva prispeli ne prvi, pa tudi ne zadnji. Na kar so nama zavrnili ves alkohol iz že omenjenega razloga. Zaposleni torej spremljajo kupce - skupine ljudi imajo očitno pod budnim očesom.
Večerno dogajanje sta nam pripravila Radina in Michael. Umislila sta si Oskarje. Vsak izmed nas je bil nagrajen za nekaj ... in načeloma so vse nominacije in nagrade bile upravičene. Za podelitev so se nabavile tudi medalje. Slovenke smo bile nominirane in nagrajene za "The Wine Sisterhood". :-) Argumentacija? Hja, od vseh nacij smo menda na izmenjavo res prinesle največ vina, pa čeprav to pomeni zgolj 3 litre slovenskega vina. In pa ... razumele smo se (očitno) tako dobro kot da smo sestre. :-) Ja, vse tri smo nekako izstopale. Rade smo pele, tudi plesale ... in držale družbo gor. Maruša je rekla, da bi si bolj želela nominacije za "The Wild Sisterhood", kakor je sprva tudi razumela. :-) Vsi pa smo lahko oddali še glas za kralja in kraljico te izmenjave. Svoj glas smo zapisali na listek in ga prepognjenega oddali v skledo. Preštetje glasov je dodelilo zmago Michaelu in naši Nataliji! :-D Odplesala sta svoj kraljevski ples in nas vse popeljala na ples na kraljevem dvoru ... :-P