No tags yet.
Ura kaže 00:23, za mano pa je en lep dan, čeprav ga je zaznamovalo zgolj premikanje iz enega kraja do drugega ...
Budilko sem imela nastavljeno za ob 06:20, ob pol devetih sem bila v Vojniku (ati, hvala), kjer sem spoznala prvo soudeleženko Natalijo in njenega Supota. :-) Skupaj smo se zategnili do Slovenskih Konjic, do Patriota, kjer smo pozdravili delavke v MC (mdr. že omenjeno Lauro, ki je - mimogrede Marušina sestra). :-) Pridružila se je še Maruša in tako je bila ekipa popolna. Padla je še kava/čaj, en "ta kratek" in z moje strani še prvi sendvič. :-)
Sledila je vožnja do Zagreba, vmes sem malo zadremala (minula noč je bila malenkostno prekratka + nimam problemov s spancem :-) ). Na letališču v Zagrebu smo po tistem, ko smo odložile prtljago, imele ponovno čas za kavo/čaj/sendvič na terasi na sončku, natakar nam je razložil, da je bila ravno Slovenka njegova prva ljubezen (katere ne pozabiš nikoli), pokazal pa je še njen prstan, katerega še vedno nosi kot nekakšen obesek na ključih.
Po kratkem letu do Muenchna je sledil še nič kaj dosti daljši do letališča London Heathrow. Maruša je imela to srečo, da je sedela tudi ob letalu. :-D :-D :-D :-P Aja, na obeh letih so nam postregli sendviče. :-D Ddddddd, kaj pa drugega! :-D Sicer pa se je velikost letališča stopnjevala: Zagreb < Muenchen < London Heathrow. Slednje, katero me je najbolj interesiralo, je lepo urejeno, čisto ... naredili so dober vtis za moj prvi pristanek v tej državi.
Še predzadnja vožnja je bila vožnja s "coachem", avtobusni šofer nam je razložil, da je razlika med "busi" in "coachi" mdr. ta, da "buse" vozijo nečedni šoferji. :-D Všeč mi je njegov humor! Še en dober vtis. :-)
Vmesno čakanje na naslednji prevoz in tudi vsi prevozi skupaj so mi hitro minili, saj smo punce našle številne teme za debato ... pa tudi sicer lahko rečem, da smo se super ujele.
Komaj smo se uspele dokopati do naše prtljage, smo se rokovale z dvema soudeleženkama s Hrvaške (Marija in Matea), ki sta se pripeljali z istim busem, vendar se nismo uspele spoznati poprej, nato pa je do nas pristopil poba, ki nas je povprašal, če nameravamo do ASHE. Dogovorjeno je namreč bilo, da nas bo do tam zategnil eden njihov. In po nekaj minutah vožnje iz mesta na podeželje, smo prispeli. Sledil je krajši sprejem, porazdelitev po sobah (v sobi sem z eno punco s Hrvaške (Marija), ter z eno iz Litve/Latvije (Monika), ena postelja pa je (še) prosta), nekaj pravil ... Nato pa smo se zbrale v sosednjem objektu (hja, same punce), da smo priložile vse potovalne karte in se vpisale na seznam ... Še kasneje pa smo si postregle odlično zelenjavno juho, nekakšen zvitek z lečo, solato, 2 namaza (humus ...), kruh in pa pecivo za sladico. Vse skupaj je bilo več kot odlično. Na kratko smo počvekale z gostiteljicami (ena je sicer iz Francije, druga iz Litve ali Latvije, tretja pa iz Nemčije). Dekle iz države na L. deluje malo bolj strogo, vendar so vse prijazne, ustrežljive ...
Človek bi rekel, da se nam res ne godi slabo. Kaj bo pa prinesel jutrišnji dan, bomo pa še videli. Rečeno je zgolj, da je zajtrk na voljo med osmo in deveto, da se ob pol 10h dobimo na prvi aktivnosti in da bomo mdr. imeli krajši sprehod po okolici oz. vrtovih.
Ura je 1:00, čas je za spanje. :-) Jaz sem ga za razliko od Natalije in Maruše nekoliko prakticirala že tekom dneva, a vendarle ne bo škodilo, če spočito pričnem nov dan. Na spodnjih dveh fotografijah pa lahko najdete mojo posteljo in našo kopalnico. :-)
Aja, na fotografiji kopalnice, skrajno desno, lahko vidite vrvico, s katero se prižge luč v kopalnici. Takšna "stikala" so (bila) tukaj kar pogosta. Še ena stvar, omembe vredna: njihove pipe. Pogosto imajo ločeno pipo za toplo in pipo za hladno vodo (tudi razvidno iz fotografije). Skrajno nepraktično!